Če je skupni imenovalec vsakokratne selekcije filmov v mednarodni tekmovalni sekciji FeKK BAL praktično nemogoče najti ob samem filmskem izboru, ga je prav tako težko najti ob produkcijskih in družbenih okoliščinah. Tako se moramo zadovoljiti s tem, da zgolj očrtamo nekaj alinej, ki prečijo letošnji izbor.
Dogajanje v ožji soseščini nekdanje skupne države so zagotovo zaznamovali množični protesti v Srbiji in ustavna kriza v Bosni in Hercegovini; protesti so se sicer dogajali tudi v Grčiji in Severni Makedoniji, vse pa so sprožile nesreče – zrušitev nadstreška v Novem Sadu, nesreča potniškega vlaka v dolini Tempe, požar v nočnem klubu v Kočanih – ki so razkrile pomanjkljivosti v gradbenih standardih in varnostnih predpisih, kar je naredilo vidno politično korupcijo v spregi z zasebnim sektorjem.
Ena pomembnih tem, ki se vijejo čez letino filmov 2024/2025, je airbnb-zacija, ki jo izkušajo praktično vsa večja mesta in turistična središča, od hrvaške do grške obale. Znana mantra je nevzdržna rast cen stanovanj, kjer je na vrhu Evrope prav Grčija: finančna kriza je zahtevala praktično popolno razprodajo infrastrukture in preusmeritev v turizem, od katerega pa denar vse bolj odteka tujim lastnikom, ki so pod ugodnimi pogoji lahko kupili nepremičnine in v državo prinesli kratkoročno nujno potrebni kapital.
V skladu s tem v mnogih filmih odmevajo tudi posledice tranzicije z začetka devetdesetih: privatizacija skupne lastnine, stečaj in propad mnogih nekdaj uspešnih jugoslovanskih podjetij, ki se danes zdijo kot utopičen spomin neke alternativne preteklosti.
Toda v letošnjem izboru so tudi drugačne podobe: lokalne skupnosti in dejavnosti, za katere se zdi, da jih še ni požrla korporativna sila. Čeprav je jasno, da pridelovalcem tobaka ali nabiralcem oljk v filmih letošnjega programa FeKK BAL morda manjka ustrezna mehanizacija, ki bi tudi pospešila posel, pa dajejo podobo malega podjetništva, kjer je določena dejavnost vpeta v lokalno okolje ter daje delo in morebitne presežke tamkajšnjim ljudem.
V skladu z omenjenimi temami lahko opazimo vse večji porast nekega dinamičnega dokumentarnega sloga, ki se seli tudi v igrani film. Zaznamuje ga gibljiva kamera, tako v smislu njene mobilnosti po prostoru kot tudi uporabe sprotnih povečav, ki spominjajo na videoestetiko devetdesetih.
In za konec, kot vedno, še osnovna statistika: ogledali smo si skoraj 250 filmov in jih v končni izbor uvrstili 20.
