Letošnjo jesen vstopa Slovenska kinoteka v svojo osemindvajseto sezono. V vsem tem obdobju je ves čas rasla, tako infrastrukturno kot programsko. Danes deluje na treh lokacijah – na Miklošičevi 28 v Ljubljani, kjer domujejo Dvorana Silvana Furlana, razstavni prostori, programski oddelek, predavalnica, pedagoška soba, kavarna in bodoča muzejska trgovina, na Metelkovi 2a v Ljubljani, kjer imajo svoj domicil depojski prostori, muzejski in arhivski oddelek oziroma filmske in obfilmske zbirke, knjižnica z mediateko, uprava in letni kino, ter v Divači, kjer Kinoteka skrbi za vsebine Muzeja slovenskih filmskih igralcev, istoimensko stalno razstavo, spominsko razstavo o Iti Rini ter letni kino.
Letos mineva sedemdeset let od rojstva ustanovnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana, srčnega borca, ki si je vse svoje življenje prizadeval, da bi film, filmska kultura in filmska dediščina dobili pravo domovinsko pravico tudi pri nas. Zato sezono posvečamo spominu nanj – v september bomo tako vstopili s klasično kinotečno rubriko Silvanovih 10, ki predstavlja Furlanove najljubše filmske mojstrovine.
Programski vrhunci kinotečne sezone 2023/24
Že v septembru bo kinotečno platno zasijalo ob filmskih podobah enega najpomembnejših režiserjev jugoslovanskega novega filma, Živojina Pavlovića. V sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko in Veleposlaništvom Republike Srbije v Sloveniji bomo prikazali njegovo retrospektivo, obenem pa bo izšla tudi režiserju posvečena monografija. Pavlovićev opus zajema vrsto ključnih del jugoslovanske kinematografije, pomemben del njegovega ustvarjanja pa predstavljajo tudi štirje celovečerci, ki jih je posnel v Sloveniji.
Sredi oktobra nas čaka Jesenska filmska šola, mednarodni filmsko-kritiški simpozij z naslovom Mi gledamo film, film gleda nas, ki jo pripravljamo v sodelovanju z revijo Ekran. Potekala bo v znamenju okroglih obletnic dveh ključnih filmskih prostorov v Ljubljani – 100. obletnico praznuje prva dvorana v mestu, zgrajena z namembnostjo kina, kjer danes deluje Kinodvor, 60. obletnico pa dvorana, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. V diskurzivnem delu bomo razmišljali o novih načinih gledanja, evoluciji podobe in redefiniciji kina kot izkušnje, tehnologije in arhitekture. Retrospektivni del simpozija se bo osredotočil na mnogoterost kinoizkušnje, ki ponuja tako pobeg pred banalnostjo vsakdana kot prostor za refleksijo sveta.
V novembru bomo v sodelovanju s festivalom LIFFe in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji, pripravili filmsko retrospektivo z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film. Francesco Rosi velja za enega velikih italijanskih cineastov, ki so izšli iz post-neorealističnega gibanja 60. in 70. let. Njegovo ustvarjanje prežema politični angažma: zanimajo ga vprašanja oblasti, moči, korupcije, revščine in mafije.
Od decembra do marca bomo v sodelovanju s SCCA Ljubljana retrospektivno predstavili delo večmedijskega umetnika in videasta Nevena Korde.
V okviru 20. edicije Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka bo decembra v Kinoteki gostovala obsežna zgodovinska retrospektiva animiranih filmov, narejenih v tehniki kolaž animacije.
Leto bomo slavnostno zaključili s premiero nove glasbene partiture Andreja Goričarja za nemo klasiko Naše gostoljubje (Buster Keaton, John Blystone, 1923). Slavnostna premiera bo 28. decembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
V letu 2024 izpostavljamo še tri izjemne retrospektive: predstavili bomo avstrijskega režiserja in scenarista Michaela Hanekeja, ki je z dvaindvajsetimi filmi ustvaril enega najtehtnejših in najbolj družbeno angažiranih opusov sodobnega časa. V aprilu in maju bo sledila retrospektiva ukrajinske režiserke rusko-romunskega rodu Kire Muratove, ki se v zgodovino sovjetskega in svetovnega filma vpisuje kot neumorno drzna avtorica, saj svoj filmski izraz dionizično razpenja med grotesko, absurd in nadrealizem. V oktobru nas čaka še retrospektiva režiserke Kelly Reichardt, ki je v zadnjem desetletju in pol potiho, onstran dosega zvezdniškega radarja, postala eden izmed najzanimivejših glasov ameriškega neodvisnega filma.
Muzejski oddelek
V razstavnih prostorih, kjer smo junija zaprli razstavo, posvečeno Francetu Štiglicu, bomo v prihajajoči sezoni pripravili dve razstavi. Konec novembra bomo gostili razstavo, ki jo pripravlja festival Animateka. V prvi ediciji mednarodnega tekmovalnega programa VR@Animateka bo v času festivala na ogled izbor raznovrstnih sodobnih animiranih del v virtualni resničnosti s celega sveta, ki se bodo potegovala za nagrado mednarodne žirije. Selekcijo pripravlja švicarska multimedijska umetnica in kuratorica Manu Weiss.
Za pomlad 2024 načrtujemo postavitev pregledne razstave, posvečene režiserju Karpu Godini z delovnim naslovom Karpo Godina: Okvir za nekaj poz, ki bo ponudila vpogled v filmski opus režiserja, s poudarkom na prepoznavni estetiki živih slik oziroma tableauxov ter vsebinskih motivov, ki konsistentno zaznamujejo njegov nezgrešljivo avtorski izraz.
V Dvorani Silvana Furlana začenjamo sezono z razstavo Kinotečni plakat, ki bo na ogled do začetka naslednjega leta. Kustos Jurij Bobič je pripravil izbor plakatov, ki so od konca sedemdesetih let dalje najavljali filmski program v kinotečni dvorani. V začetku naslednjega leta bomo z razstavo v dvorani pospremili še retrospektivo, posvečeno režiserju Michaelu Hanekeju.
Arhivski oddelek
V okviru filmskih zbirk in restavriranja bomo nadaljevali z zbiranjem in obnavljanjem izbranih slovenskih eksperimentalnih in domačih filmov ter tudi v prihodnje nudili podporo pri nastajanju novega celovečernega filma o ustvarjalcih slovenskih eksperimentalnih filmov. V ta namen smo v preteklem letu na napravah Kinoteke poskenirali več kot 90 slovenskih eksperimentalnih filmov in še vrsto domačih filmov. Pred nabavo skenerja in povezanih naprav za digitalno restavriranje je Kinoteka pri zunanjih izvajalcih v desetletnem obdobju obnovila 10 eksperimentalnih filmov. V okviru zmožnosti bomo zato še naprej razvijali hišni laboratorij za digitizacijo in digitalno restavriranje, s pomočjo katerega smo naredili ponovno vidne številne nevidne filme na malih formatih.
Kinoteka bo koordinirala digitizacijo in restavriranje filmov Poletje v školjki Tuga Štiglica in Splav meduze Karpa Godine. Če bo Ministrstvo za kulturo še naprej podpiralo sodelovanja Kinoteke na mednarodni ravni, računamo na oživitev filmov, pri nastajanju katerih so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci, kot tudi mednarodnih koprodukcij, ki so nastajale tudi s pomočjo Slovenije (kot npr. Kruh in sol Františka Čapa).
Vzgoja in izobraževanje
V novi sezoni bomo nadaljevali z že vzpostavljenim kinotečnim vzgojno-izobraževalnim programom. Program, namenjen osnovnim in srednjim šolam, zajema tri osnovne dejavnosti – šolske filmske projekcije, filmske delavnice in kinotečne razstave. Prav tako bomo v sodelovanju s Kinodvorom za šolske skupine organizirali filmske dvojčke, pri čemer se bomo posebej osredotočili na slovenske kratke filme. Nadaljevali bomo seveda tudi z našo tradicionalno Kino-katedro za pedagoge in nekoliko mlajšo Maturitetno kino-katedro, ki ju vodi dr. Andrej Šprah.
V želji po decentralizaciji šolske ponudbe želimo šolam ponuditi izbor kinotečnih filmov iz naše distribucije z vodenimi ogledi v lokalnem kinu ali na šoli. Šolske skupine si bodo lahko letos ogledale novo razstavo filmske tehnike Projektorji – stoletje filmskih naprav.
Tekom leta bomo nadaljevali z uveljavljenimi delavniškimi programi, kot sta Kinotečna filmska šola za dijake in Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. V začetku leta 2024 bomo splavili filmsko delavnico, posvečeno glasbi in zvoku v filmu.
Letošnji abonmajski program, ki ga sestavljajo Družinski, Dijaški in Študentski abonma bo žanrsko obarvan, seveda pa je poglavitna želja abonente seznaniti z raznolikostjo in pestrostjo svetovne filmske zgodovine.
Revija za film in televizijo Ekran
Revija Ekran je edina slovenska specializirana strokovna revija s področja filma in televizije, ki izhaja v redni periodiki. Posvečena je filmski kritiki, teoriji, zgodovini in praksi ter spodbujanju izvirne domače filmske publicistike.
V ponedeljek, 11. septembra, bo izšla nova številka revije, katere rdeča nit bo kino kultura. Do konca letošnjega leta bo izšla še ena številka, posvečena temi filma in spomina. Tudi v letu 2024 načrtujemo 6 dvojnih tematskih številk in nekaj novih rubrik, med drugim v revijo ponovno vračamo rubriko, posvečeno filmski teoriji.
Nadaljevali bomo tudi z našo redno kinotečno nanizanko Kino Ekran, katere namen je, da filmska kritika zaživi tudi izven platnic revije. Filmska misel je namreč najbolj živa takrat, ko stopi v dialog – z bralci, gledalci, filmom in kinom.
Kot smo že omenili, bomo med 23. in 29. oktobrom v sodelovanju s Kinodvorom pripravili že tradicionalno Jesensko filmsko šolo, Mednarodni simpozij filmske teorije. Novembra bomo tradicionalno podelili priznanje revije Ekran. Priznanje je bilo ustanovljeno leta 2012, ob petdesetletnici izhajanja revije, z željo poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji. Priznanje revije Ekran letos prejme filmska kritičarka, publicistka, urednica, scenaristka in režiserka Majda Širca.
Decembra bomo v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih publicistov Fipresci drugič podelili tudi novo strokovno nagrado za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Z nagrado Nike Bohinc želimo nagraditi izjemne prispevke v polju filmske kritike in publicistike ter okrepiti vidnost kvalitetnega dela naše stroke.
