Kinoteka Republike Severne Makedonije je nacionalni filmski arhiv, ki je bil z zakonom ustanovljen leta 1974 pod imenom Kinoteka Makedonije, ukvarja pa se z zbiranjem, hranjenjem, zaščito, obdelavo, raziskovanjem in predstavljanjem filmov in filmskih materialov posebne umetniške, kulturne, znanstvene, zgodovinske in druge vrednosti, še posebej nacionalne filmske dediščine. Poleg tega Kinoteka zbira tudi filme in filmske materiale, ki se nanašajo na Makedonijo, a so jih posneli tuji avtorji, pa tudi filme svetovne produkcije. Kinoteka ima dva oddelka: Filmski arhiv in Oddelek za javno, raziskovalno in založniško dejavnost. V svojem fondu ima več kot 16.000 filmskih kopij, 82.000 kosov propagandnega materiala, fotografij in plakatov, pa tudi več od 200 metrov uradnih pisnih dokumentov. V okviru Kinoteke deluje tudi specializirana knjižnica z več kot 4.500 knjigami in časopisi o zgodovini in teoriji filma in okoli 35.500 časopisnimi izrezki. Kinoteka hrani tudi muzejsko zbirko starih kinematografskih artefaktov. Od leta 2005 ima kinodvorano in depo za hranjenje nacionalne filmske dediščine. Kinoteka je tudi članica Mednarodne zveze filmskih arhivov (FIAF), Zveze evropskih kinotek (ACE) in mreže Europa Cinemas.
Med 14. in 18. septembrom 2022 bo Kinoteka Severne Makedonije v dvorani Slovenske kinoteke gostovala s programom »Kinoteka Severne Makedonije predstavlja«, ki ga sestavljajo žanrsko raznovrstni filmi iz različnih obdobij. Program bo otvorila projekcija celotne zbirke filmov bratov Manaki, ki so bili razglašeni za nacionalno bogastvo in uživajo ustrezno stopnjo zaščite v makedonski družbi. Filmi so bili restavrirani v madžarskem filmskem laboratoriju – analogno leta 1996 in digitalno leta 2003. Dela predstavljajo vizualne zapise raznih vsakdanjih dejavnosti, kot so ljudski plesi, tržnice, sejmi, običaji, a prikazujejo tudi številne znane osebe in dogodke iz kulturnega in političnega življenja tistega časa, kot sta obisk turškega sultana Mehmeda V. Reşada in srbskega kralja Aleksandra Karađorđevića v Bitoli.
Eden najzanimivejših in najbolj izvirnih sklopov tega programa je izbor makedonskih etnografskih filmov, in sicer osmih dokumentarcev, ki prikazujejo različne običaje in etnografske elemente iz Makedonije (dva filma sta posneta tudi na Kosovu) in etnične, tj. verske skupnosti, ki so živele v nedavni preteklosti. V tem sklopu bo prikazan film Derviši režiserja Aca Petrovskega, v katerem so predstavljeni verski obredi dervišev iz muslimanske sekte »rifai«. Sledil bo film Običaji jurjevanja režiserja Blagoje Drnkova, posvečen proslavi dneva sv. Jurija v vasi Bulacani. Potem se bodo zvrstili trije filmi, posneti po scenarijih Vere Kličkove, makedonske pionirke vizualne etnologije, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja delovala kot sodelavka in scenaristka, bila pa je tudi prva režiserka v Makedoniji. Gre za filme Azot in Velikonočni običaji režiserja Aca Petrovskega in Ribištvo na jezeru Katlanovo, ki ga je režirala Vera Kličkova sama. Azot predstavlja življenje prebivalstva, ki živi na območju Azot, v nekaj vaseh ob reki Babuni. Velikonočni običaji so prikaz praznovanja velikonočnih praznikov, ki pozornost namenja mešanju krščanstva s preteklimi poganskimi običaji v vasi Grešnica. Ribištvo na jezeru Katlanovo je prvi film režiserke Vere Kličkove in hkrati tudi prvi makedonski film, ki ga je režirala ženska. Prikazuje načine ribolova na jezeru Katlanovo, ki je bilo takoj po snemanju izsušeno. V sklopu etnografskih filmov bodo prikazani še: kratki dokumentarec Dae režiserja Stoleta Popova, prvi makedonski film, nominiran za oskarja, Svatba v Galičniku režiserja Aca Petrovskega in Pozdrav pomladi režiserja Trajčeta Popova, ki je posvečen derviškemu običaju klicanja pomladi, značilnemu za derviške sekte v Prizrenu.
Program se bo nadaljeval z izborom makedonskih animiranih filmov od začetka makedonske animacije do danes. Prikazani bodo filmi Adam (5 do 12) in Embrio št. M v režiji Petra Gligorovskega, Vodja Branka Ranitovića, Odpor Bore Pejčinova, Roka in Pecko: Velik nos Darka Markovića, Homo Ekranicus Delča Mihajlova in Črna zastava v režiji Miroslava Grčeva. Prikazana bosta tudi dva filma novejše makedonske animacije – Povratno potovanje: Marija Žarka Ivanova in Gotlib režiserja Krste Gospodinovskega. Ta sklop bo omogočil uvid v animacijo skozi daljše obdobje, od organiziranega pristopa, torej filmov, nastalih v studiu Vardar filma, do filmov, ki se sporadično snemajo danes.
Makedonski igrani film bo predstavljen z dvema celovečercema. Dolgometražni igrani film Privid režiserja Svetozarja Ristovskega je odličen prvenec tega avtorja. Ker se ukvarja s temo ustrahovanja, ki je aktualna v modernih družbah, smo se odločili, da ga ponudimo kot film za mlade. Drugi igrani film je Čas brez vojne režiserja Branka Gapa, ki je makedonski predstavnik t. i. črnega vala jugoslovanskega filma. Gre za film enega najuglednejših makedonskih filmskih ustvarjalcev, ki se je takrat kritično ukvarjal s kolektivizacijo, vendar prikaže tudi intimno človeško dramo.
Pregled bo zaokrožil najuspešnejši makedonski dokumentarni film in nominiranec za dva oskarja Medena dežela Tamare Kotevske in Ljuba Stefanova.
Severna Makedonija ima kaj povedati v okviru filmske umetnosti. Njeni avtorji in filmi so vrednoteni na različnih svetovnih filmskih festivalih, toda menili smo, da lahko slovensko občinstvo tovrstne filme vidi v redni distribuciji, zato smo se skupaj s Slovensko kinoteko odločili za drugačen pristop pri predstavljanju makedonske kinematografije – za prikaz izbora, ki najbolje pokaže raznolikost makedonskega filma in njegovo zgodovinsko kontinuiteto.
