Tokratni predmet meseca je kontaktna kopirka Matipo, s katero so v povojnih letih v laboratorijih filmskega podjetja Triglav film kopirali 35-mm trak. Vse od izuma filma ob koncu 19. stoletja do njegove digitizacije v prvih desetletjih 21. stoletja je bila usoda filma tesno povezana z njegovim nosilcem: filmskim trakom. Pot filmskega traku od kamere na snemanju do projektorja v kinodvorani je bila dolga. Na njej so trak razvijali, pregledovali, rezali, obdelovali in kopirali. Za to so bili potrebni številni stroji, med drugim tudi naprave za kopiranje slike z enega filmskega traku na drugega, imenovane tudi kopirke.
Podjetje André Debrie iz Pariza je kopirko Matipo začelo izdelovati leta 1922 in kmalu je postala ena najbolj uporabljanih na svetu. Gre za kontaktno kopirko, pri kateri oba trakova skupaj potujeta skozi napravo in se v trenutku osvetlitve stikata, slika pa se pri tem preslika z originalnega na nerazviti trak. Ima zelo natančen, a počasen postopek kopiranja, saj film, dolg uro in pol, kopira dve uri in pol. Zaradi natančnega in zanesljivega mehanizma omogoča tudi kopiranje rahlo poškodovanega traku, zato je bila pogosto uporabljana tudi v filmskih arhivih.
Kopirka Matipo iz zbirke Slovenske kinoteke je prišla v Slovenijo iz Prage. Po vojni je bila nastajajoča profesionalna filmska produkcija pri nas tehnično zelo slabo opremljena, zato so posebne delegacije v tujini iskale težko dostopne naprave, potrebne za izdelavo filmov. Leta 1946 je tako delegacija slovenskih filmskih delavcev iz takratne češkoslovaške prestolnice pripeljala kopirko, ki je postala del tehnične opreme takrat edinega slovenskega filmskega podjetja Triglav film.
Kopirka je del stalne postavitve Projektorji: Stoletje filmskih naprav, ki je na ogled v prostorih Slovenske kinoteke na Metelkovi 2a v Ljubljani.
