Predmet meseca avgusta je kostumska skica za lik Minke v slovenskem celovečercu Pustota, ki ga je pred natanko štirimi desetletji posnel režiser Jože Gale.
Avtorica skice je kostumografka Alenka Bartl, ki je v svoji dolgoletni karieri poleg ustvarjanja za gledališče zasnovala tudi 20 kostumografij za celovečerce. Svoje kostumografije je vedno zastavila avtorsko in pri tem poleg časa dogajanja v filmu izhajala tudi iz sodobnosti, torej iz časa, v katerem je film nastal. Kot je dejala sama: »Res je, da se prav nikdar nisem držala historičnosti, ampak sem poskušala s svojim videnjem časa, vloge, dramaturgije, režije in vsega tega, kar je pisalo v scenariju. Vse sem poskušala narediti zelo avtorsko, zelo svobodno.«[1]
Film Pustota je zgodovinska pripoved o tlačanski družini, ki se po krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem v začetku osemnajstega stoletja zateče na samostojno hribovsko kmetijo. A kmetija namesto srečnega pribežališča predstavlja šele začetek njihovega pravega trpljenja. Tragična usoda družine, ki jo poleg jalove zemlje zaznamujejo še stalno preganjanje biričev, izkoriščevalski župan, steklina in kuga, je posneta v prevladujočih rjavih tonih. Temu sledijo tudi kostumi: »grobi materiali oblačil so v čudovitem soglasju s pusto, nerodovitno zemljo.«[2]
Pričujoči kostum za lik Minke – čeprav zgolj nekaj odtenkov rjave svetlejši od ostalih – je med vsemi verjetno še najbolj živ. V desnem spodnjem kotu kostumske skice lahko vidimo z buciko pripet vzorec blaga, ki je bil kasneje uporabljen za izdelavo kostuma. Kostum je bil seveda zasnovan glede na zastavljen lik. Kot lahko preberemo v zgornjem levem robu skice, je Minka “bogata županova hči, najlepša, žensko izzivalna”. V nasprotju z ostalimi liki, ki jim kruta usoda kroji življenje, je Minka samostojna in na trenutke celo drzna. Vlogo Minke je odlično odigrala Marijana Brecelj – kot je zapisala Veronika Zakonjšek: »Je suverena, spretna in fizično močna: lastnosti, ki jih Brecljeva z naravnim posluhom za pristnost svojih likov tekom filma vseskozi prepričljivo izraža.«[3] Kostum se je torej povsem ujel tako z likom kot z igralsko prezenco Marijane Brecelj – in več od kostuma res ne moremo zahtevati.
Več o filmskih in televizijskih upodobitvah Marijane Brecelj lahko preberete v julija izdani monografiji Poklon Marijani Brecelj.
Opombe:
[1] Obrazložitev Badjurove nagrade za življenjsko delo (spletni vir: https://www.fsf.si/STARO/index.php?module=strani&stranid=1560, zajeto 28.7.2022).
[2] Lilijana Nedič, ‘Filmski in televizijski opus kostumografke Alenke Bartl’, v: Alenka Bartl: kostumografka, Aleksander Bassin, et. al, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2012, str. 48.
[3] Veronika Zakonjšek: ‘Preseganje okvirov: filmsko življenje Marijane Brecelj’, v: Poklon Marijani Brecelj, Špela Čižman, ur., Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2022, str. 15.
