Pojdite na vsebino

Jeanne Dielman, 23 Commerce Quay, 1080 Brussels. Collections CINEMATEK - ©Fondation Chantal Akerman.

Ob praznovanju mednarodnega dneva frankofonije (20. marec) v Ljubljani tradicionalno poteka Festival frankofonskega filma. V Kinoteki bomo ob tej priložnosti prikazali dramo kvebeške režiserke Caroline Monnet Tihotapka (Bootlegger, 2021) ter enega najpomembnejših tematskih in formalnih mejnikov v zgodovini filma Jeanne Dielman, 23 Commerce Quay, 1080 Brussels (1975) belgijske režiserke Chantal Akerman.

prizor iz filma Tihotapka
Tihotapka

Tihotapka je socialna drama, postavljena na sever Quebeca, kjer prebiva ljudstvo kanadskih staroselecev Algokinov. Ko se študentka Mani vrne v rezervat, v katerem je preživela otroštvo, se znajde sredi priprav na referendum o dovoljenju za prosto prodajo alkohola. Mani, ki se aktivno vključi v razpravo, zagovarja sprostitev prepovedi prodaje alkohola, saj bi se na ta način skupnost osvobodila vsaj delčka državnega nadzora. Pri tem naleti na odpor Laure, ki se preživlja s preprodajo alkohola, in njenega partnerja Raymonda, ki ima z Mani neporavnane račune. Dve ženski na radikalno nasprotujočih si bregovih razdelita skupnost na dve strani, ki vsaka zase poskušata določiti najboljšo pot do neodvisnosti. Zgodba je po eni strani zelo lokalna – svojevrstna oda vitalnosti in odpornosti ljudstva Algonkinov –, po drugi strani pa univerzalna, skupna vsem revnim in marginaliziranim skupnostim, ki si prizadevajo ustvariti boljši svet za prihodnje generacije in oblikovati svojo identiteto v sodobnem svetu.

S filmom Jeanne Dielman, 23 quai du Commerce, 1080 Bruxelles, neizprosno kritiko patriarhalnih struktur, ki – po svojem okusu – določajo in utirjajo življenja žensk, pa se vračamo v 70. leta preteklega stoletja. Naslovna junakinja Jeanne je vdova in mati, ki dneve preživlja ob kuhanju, čiščenju, opravljanju različnih gospodinjskih opravil in skrbi za svojega tako rekoč že odraslega sina. Tudi njen skromen zaslužek izhaja iz skrbi za druge – čuva sosedinega dojenčka in za plačilo nudi spolne usluge. Jeanne je pravo utelešenje »idealne« ženske v patriarhalni družbi, ubogljiva in poslušna gospodinja, ki brez pritožb izpolnjuje svojo spolno vlogo. Čeprav je na začetku videti povsem stoična in nekako zadovoljno pogreznjena v svojo vlogo, jo je gledalcu, ki tri ure spremlja vsak detajl njenega nepopisno prozaičnega življenja, mučno gledati, kako odsotno drsi skozi dan, kot bi »na avtopilotu« izpolnjevala nekakšen neviden seznam ukazov.

prizor iz filma Jeanne Dielman, 23 Commerce Quay, 1080 Brussels
Jeanne Dielman, 23 Commerce Quay, 1080 Brussels

Režiserka Chantal Akerman z dolgimi kadri in statičnimi posnetki ustvarja občutek stagnacije in ponavljanja. Neizprosen pogled kamere poudarja neznosno monotonost življenja njene glavne junakinje ter nevidnost in necenjenost njenega dela. Gledamo, kako Jeanne vedno znova opravlja iste naloge, ki ne prinašajo nobenega zadovoljstva, niti zunanje potrditve, in če smo zares pozorni, ujamemo, kako to vsakič počne z malo manj navdušenja in malo večjo izčrpanostjo, dokler nas na koncu filma za našo potrpežljivost ne nagradi s povsem nepričakovano potezo, ki film osvetli s povsem druge strani, gledalca pa zmede in prisili, da vse, kar je videl do zadnjega kadra, ponovno ovrednoti. Zdaj film prežame občutek tihega kljubovanja, Jeannina zavrnitev patriarhalnih pričakovanj in življenja, ki ji je bilo določeno, pa nas spodbudi, da se še naprej sprašujemo o vlogah, ki nam jih nalaga družba, in se upremo zatiralskim strukturam, ki želijo omejiti naša življenja.

Nič čudnega torej, da film velja za pionirski izdelek feminističnega filma, z inovativno uporabo minimalizma in dolgih kadrov, ki gledalca prisilijo v razmislek o banalnosti in podcenjenosti ženske spolne vloge, pa se je vpisal tudi med najpomembnejše stvaritve avtorskega filma, ki zadnja leta, v spremenjeni družbeni klimi, vse bolj pridobiva na veljavi. Na zadnji lestvici najboljših filmov vseh časov, ki jo je lani objavila britanska filmska revija Sight & Sound, ki že od leta 1952 vsakih deset let naredi anketo, v kateri filmski strokovnjaki in ustvarjalci glasujejo za najboljše filme vseh časov, se je film zavihtel celo na prvo mesto. Upravičeno? Preverite na Festivalu frankofonskega filma.

Preberi več