Pojdite na vsebino

Tokratni predmet meseca v resnici ni eden, temveč jih je pet, ki pa skupaj tvorijo le eno sličico, en trenutek v petminutnem animiranem filmu Zajtrk. Predmeti so del najnovejše pridobitve Slovenske kinoteke – zbirke risanih predlog, scenarijev, snemalnih knjig, dokumentov ter skic, ki so nastali pri ustvarjanju animirane serije Marjana Mančka Hribci (1993).

Risane predloge za animirano serijo Hribci

»Ne recite, da še niste slišali za Hribce. Že od pradavnine so tu. Le dobro čez hrib je treba pogledati.« S temi besedami se pričnejo animacije o družini iz pradavnine s praslovanskimi imeni: Dajnomirju, Miliboži in Milimirju, ki so najprej zaživeli v stripovski obliki. Dajnomir je prazgodovinski lovec in glava družine, ki mu pri lovu bolj kot njegove spretnosti pomaga lovska sreča. Njegova žena Miliboža stoji bolj trdno na tleh in na koncu večkrat kar sama poskrbi, da imajo kaj dati v lonec. Njun sin Milimir v stripih zvesto posluša Dajnomirove lovske nasvete in življenjske modrosti, v animacijah pa se že uči rokovati s sulico. Družino zaokroža bela Putka, ki se ji v animacijah kot njen antipod pridruži črna vrana.

Družinsko ime Hribci so liki dobili po kraju, kjer so nastali. Torej »po prebivalcih, ki živijo po hribih nad Cerknico, čeprav,« kot pravi njihov avtor, »nas Cerkničani s tem označujejo malce slabšalno. Ampak mene to ne moti.«[1] Tako kot Marjan Manček namreč tudi njegovi liki že več kot štiri desetletja naseljujejo te kraje, kar se zrcali tudi v animacijah. Hribe, gozdove in jezero pa si Hribci delijo – kot je značilno za Mančkovo ustvarjanje – tudi z obilico priljudnih živali: medvedom, kačo, pajkom, deževniki, ribami. Njihovo radovedno raziskovanje okolice se zato vselej nepričakovano zasuka. Tako kot številne Mančkove ilustracije in stripi so tudi Hribci prežeti s toplim humorjem in prefinjenim igranjem z jezikom.

Risane predloge za animirano serijo Hribci

Na fotografijah vidimo risane predloge iz drugega animiranega filma v seriji Hribcev s podnaslovom »Zajtrk«. Liki so zaradi lažje animacije narisani na štirih ločenih celuloidnih folijah, ki nameščene ena na drugo tvorijo skupno sliko. Ker se v teku filma pojavljajo v številnih pozah, so liki poenostavljeni – Dajnomirjevega kožuha tako ne sestavlja množica kratkih potez s črnilom kot v črno-belih stripih, temveč rjava ploskev, vsi liki pa imajo le po štiri prste. Kljub poenostavitvi so liki podani v mojstrski liniji, zarisani s črnim tušem, ki je ploskovito zapolnjena s pretežno toplimi barvami. Ozadje je z nežnejšimi akvareli in tanjšo linijo tuša podano na tršem papirju. Folije in ozadje imajo na spodnjem robu ujemajočo perforacijo, ki je služila za pravilno namestitev vseh risb pri snemanju. Risbe so označene z zaporednimi številkami kadra in slike. Pet prikazanih risb, združenih v eno, seveda na filmskem traku predstavlja le eno ali dve sličici znotraj petminutne animacije.

Risane predloge za animirano serijo Hribci

Mančkova prazgodovinska družina se je najprej pojavila v seriji enostranskih stripov, ki so od začetka osemdesetih let izhajali v otroški reviji Kurirček. Desetletje kasneje jih je Manček želel oživiti v seriji trinajstih krajših animiranih filmov, ki so bili scenaristično zastavljeni tako, da bi jih bilo mogoče sestaviti v enourni celovečerni film. Zaradi negotovih produkcijskih pogojev, ki sta jim botrovala tudi razpad Jugoslavije ter vojna na Hrvaškem, so v letih 1991–1993 nastali le prvi trije deli. V letih 1993 in 1994 so Hribci zakrožili po tujih festivalih (Annecy, Bratislava, Zlín), kjer so jih opazili predstavniki japonsko-nizozemske producentske hiše Telescreen, ki je pred tem po stripovski predlogi že ustvarila animirano serijo Mumini. Zanimali so se za koprodukcijo nadaljevanja Hribcev, a v Sloveniji niso našli pravega partnerja. Avtorjeva ideja za serijo ‘družinskih risank’ je tako padla v vodo.[2]

Risane predloge za animirano serijo Hribci

Kot (skoraj) vsaka animacija tudi Hribci niso zgolj delo enega avtorja. Pri njihovem nastanku so kljub vojnemu stanju sodelovali ustvarjalci slovite zagrebške šole animiranega filma: Pavao Štalter in Srđan Mitić sta po Mančkovih skicah mojstrsko izrisala vsa ozadja; pri animiranju sta sodelovala tudi Darko Kreč in Darko Bućan. A zadnja faza nastajanja risanih predlog za Hribce, barvanje likov na folijah, je potekala tam, kjer se je vse skupaj začelo – zanjo je bila odgovorna avtorjeva žena Marta Manček. Hribci so še vedno doma v hribih nad Cerknico, po novem pa jih nekaj prebiva tudi v Slovenski kinoteki.

Članek je bil v rahlo spremenjeni obliki objavljen v reviji Ekran marec/april 2023.

VIRI:
[1] Mager, Ingrid. »V začetku je vedno bel, prazen list papirja: Marjan Manček, ilustrator, animator in pisatelj«. Dnevnik, 28. januar 2017, str. 17.
[2] Prassel, Igor. Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2012, str. 27.

Preberi več