Ameriški gledališki režiser Robert Wilson (1941–2025) je eno največjih imen gledališke zgodovine druge polovice dvajsetega stoletja, veliki reformator, ki je gledališče prenovil skladno z načrti in vizijami evropskih zgodovinskih avantgard ter ameriških neoavantgard petdesetih in šestdesetih let. Wilsonovo delo je med umetniškimi praksami nemara močneje berljivo v bližini ameriških sodobnoplesnih tokov ter novosti na področju vizualnih in glasbenih umetnosti petdesetih in šestdesetih let kot v okviru sočasnih gledaliških tendenc. Njegovo emblematično delo, opera Einstein on the Beach (1976), ustvarjena v sodelovanju s Philipom Glassom in Lucindo Childs, je postala emblematično delo modernega gledališča dvajsetega stoletja, njegov koproducent pa je bil z znatnim finančnim vložkom tudi beograjski BITEF (Belgrade International Theater Festival), ki sta ga v tem času vodila Mira Trailović in Jovan Ćirilov. S to opero si je Wilson zagotovil dostop do obsežnih mednarodnih gledaliških koprodukcij, kakršne so lahko nastajale v času, ko so se po Evropi in tudi drugod po svetu prvič po drugi svetovni vojni v okvirih različnih držav začeli spreminjati kulturni sistemi.
Leta 1984 je bil Robert Wilson povabljen, da za olimpijske igre v Los Angelesu ustvari reprezentativno delo ameriškega novega gledališča, izdelek pa je sam razumel kot svoj edini spodrsljaj. Proces dela je dokumentiral Howard Brookner, film Robert Wilson in DRŽAVLJANSKE vojnE pa je bil dokončan leta 1986 in prikazan le nekajkrat. Po štiridesetih letih so film o travmatični epizodi Wilsonove kariere restavrirali.
O Robertu Wilsonu in njegovem gledališkem opusu se bomo po predvajanju filma pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovom, ki se z različnimi formacijami svojih gledaliških ciklov v okviru NSK in onstran njega tako kot Wilson uvršča med vidnejše gledališke reformatorje dvajsetega stoletja, s Katarino Pejović, ki nam s svojim teatrološkim vpogledom in gledališkim delom ter osebnem srečanju z Wilsonom lahko zagotovi zanimiv vpogled v režiserjevo delo, in z režiserjem Dorianom Šilcem Petkom, ki je del svojega izobraževanja preživel tudi v umetniškem centru The Watermill v državi New York, ki ga je zgradil in v njem deloval Robert Wilson. Pogovor bo moderiral Rok Vevar.
