Okrogla miza: Arhiv kot upor: kvir spomin in spominski aktivizem

Skozi zgodovino so bila življenja in delovanja LGBTIQ+ oseb marginalizirana ali celo sistematično izbrisana iz kolektivnega spomina. Tako so samonikli kvir arhivi pogosto edini prostori, kjer se alternativni kvir spomin lahko ohranja. Ti arhivi pa so veliko več kot zbirke starih dokumentov; so prostori odpora v ustvarjanju pogojev za artikulacijo tistih preteklosti, ki v uradne zgodovinske naracije pogosto niso bile vključene. Nekateri arhivi so bili ustanovljeni že na začetku organiziranih LGBTIQ+ gibanj, v zadnjih letih pa v Jugovzhodni Evropi vznikajo nove neodvisne arhivske iniciative in mreže povezovanj, ki poskušajo zapolniti spominske praznine z grassroots zbiranjem, digitalizacijo in deljenjem materialov, pogosto v pogojih omejenih virov in institucionalne nevidnosti. Okrogla miza osvetljuje pomen kvir arhivov kot orodij spominskega aktivizma in kvirjenja Jugovzhodne Evrope, kot načinov samozgodovinjenja in kot prostora politične skrbi.

Jelena Vasiljević, izvršna direktorica organizacije Rainbow Ignite, je dolgoletna aktivistka LGBTIQ+ gibanja in feminističnega gibanja v Srbiji. Dolga leta je delovala na področju krepitve zmogljivosti organizacij in aktivistk_ov LGBTIQ+ gibanj na območju zahodnega Balkana, pri čemer ima obsežne izkušnje z organizacijskim, programskim in projektnim vodenjem, organiziranjem skupnosti, zagovorništvom, pridobivanjem sredstev in razvojem organizacij. Že več kot 20 let je predana izboljševanju položaja LGBTIQ+ skupnosti v Srbiji, s posebnim poudarkom na lezbičnih in feminističnih vprašanjih na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

Safira Boeder je kvir aktivistka, zgodovinarka in soustvarjalka HomeSpace – razvijajočega se skupnostnega arhiva, namenjenega albanskim kvir glasovom, izkušnjam in kulturi(am). Poleg tega je soustanoviteljica Balkan Network of Queer Archives, kolektiva posameznikov in organizacij, ki se zavzemajo za vzpostavljanje, ohranjanje in širjenje arhivskih praks kvir skupnosti ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja. Deluje v Tirani in trenutno zaključuje magistrski študij zgodovine mednarodnih odnosov na Univerzi v Amsterdamu. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na ustno zgodovino transnacionalnega kvir aktivizma v Evropi v devetdesetih letih, predstave o »Drugih« v javnem diskurzu ter participatorne arhivske prakse.

Neja Berger je doktorska študentka humanistike in družboslovja ter mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Magistrirala je iz videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, diplomirala pa iz filmske in televizijske montaže na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent ter avtorica mnogih publicističnih in strokovnih besedil.

––––––––––––––––––

ARHIVI V OSPREDJU – VODSTVO PO RAZSTAVI 31. FESTIVALA MESTO ŽENSK

Prvi del razstave se s tiskanimi gradivi in sorodnimi dokumentacijami ozira na enaintridesetletno zgodovino festivala in tridesetletno zgodovino društva. Gre za introspektivni pogled na zgodovino Mesta žensk, ki sledi spremembam v feministični misli, umetnosti in feminističnem kuriranju, kot ga je udejanjal tudi program društva in festivala. Premik gradiva iz pisarne v galerijski prostor, kjer se dokumentacija še naprej dopolnjuje s prispevki nekdanjih selektoric_, programskih vodij_, sodelavk_ in obiskovalk_, galerijo preobraža v živi arhiv. Ta prenos deluje kot hekerski poseg v področje, ki je tako zelo usmerjeno v produkcijo, da pogosto pušča malo časa za razmislek, dokumentiranje in interpretacijo. Drugi del razstave predstavlja dela Coco Fusco, Larisse Sansour in Sørena Linda, Marije Mojce Pungerčar, Sanje Iveković, in Stefanie Seibold. Te umetnice so s svojimi drzno pionirskimi praksami prispevale k arhivu Mesta žensk, saj so svoja dela na festivalu Mesto žensk v preteklosti že razstavljale. Mednarodna udeležba umetnic, katerih dela obravnavajo širok spekter tem, je v program Mesta žensk vnesla globalne perspektive. Na razstavi se vsaka umetnica z arhivi ukvarja v drugačnem kontekstu — ustvarjajo arhive premalo zastopanih pripovedi, razkrivajo prezrte osebnosti, delajo z medijskimi podobami ter špekulirajo o utopičnih prihodnostih.

Razstava v Galeriji Škuc je del 31. festivala Mesto žensk.
Vodstvo po razstavi bo v angleščini.
Brezplačen vstop.