Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, bo letos potekala pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin. Tokrat so v središče postavljene marginalizirane LGBTQ+ kulture in podobe, ki so bile skozi čas iz uradnih zgodovin in kolektivnega spomina odrinjene ali celo v celoti izbrisane. S tem Jesenska filmska šola nadaljuje tematsko smer, ki jo je z osredotočenostjo na spregledan prispevek žensk k filmski zgodovini in praksi začrtal že lanski simpozij.
JFŠ bo izhajala iz vprašanj, kako lahko dostopamo do preteklosti tistih, ki so bili odrinjeni. Kako prepoznati in arhivirati fragmente neheteroseksualnih sledi in transspolnih izrazov? Kako arhivirati odsotnost, namige, efemerne objekte, da bi se uprli pozabi drugačnih kultur in načinov življenja? Kakšno vlogo pri formiranju identitet in razumevanju kvirovske preteklosti igrajo (filmske) podobe? V sklopu simpozija bo tovrstna vprašanja obravnavala švedska akademičarka Dagmar Brunow, ki se bo na predavanju posvetila temi arhiviranja kvir podob in njihovega vpisovanja v kulturni spomin. Specifično za področje Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, ki sicer predstavljata tematsko sidrišče tokratnega simpozija, pa bo o kvir podobah v kinematografiji na področju bivše Jugoslavije razmišljala Anamarija Horvat z britanske Univerze Northumbria. Podobe kvir Balkana bomo premišljali tudi v filmskem pogovoru s Kuklo. Predavanja dopolnjujejo okrogle mize, na katerih se bomo posvetili vprašanju potencialnosti popularne kulture v odnosu do vzpostavljanja kulturnega spomina, odkrivali bomo temo kvir kuriranja skozi predstavitev domačih in tujih praks, od Festivala LGBT filma prek Mesta žensk do Rdečih zor. V sodelovanju z 31. festivalom Mesto žensk bo v Galeriji Škuc potekala okrogla miza o kvir arhivih, ki se kot prostori upora vzpostavljajo na področju Balkana. Posebno pozornost letošnji simpozij posveča tudi Ukrajini – tako njeni sovjetski preteklosti kot sodobni filmski in aktivistični ustvarjalnosti skozi perspektivo kvir skupnosti, kar bodo predstavile gostujoče ukrajinske kuratorke in umetnice Yulia Serdyukova, Galka Yarmanova in Svitlana Shymko.
Diskurzivni del bo v dvorani Slovenske kinoteke pospremila filmska retrospektiva, ki skozi kvir perspektivo vzpostavlja in na novo definira filmske klasike, kot so slovenski manifest camp filma Ubij me nežno (1979) Boštjana Hladnika, protivojni vzklik Želimirja Žilnika Marmornata rit (1995) ter Parada (2011) Srđana Dragojevića, kritika homofobije, nacionalizma, šovinizma in fašistoidnosti. K pregledu balkanskega kvir ustvarjanja dodajamo še hrvaški intimni filmski dvojček, kratki animirani film Y (2023) Matee Kovač in dokumentarec Dane Budisavljević Življenje ni pesem s Havajev (2011). Retrospektivo dopolnjuje program ukrajinskih kratkih filmov, v sklopu katerega skozi kvir lečo ponovno osvetljujemo tudi vlogo Sergeja Paradžanova. Filmski dvojček, ki ga sestavljata Življenje v rožnatem (1969) priznanega romunskega režiserja Dana Piţe in prvenec velike češke cineastke Vere Chytilove Vreča bolh (1962), pa priča o moči pogleda in prevprašuje dvoglasnost neizgovorjenega izven filmskega polja. Da je normativni sovjetski patriarhalni diskurz skozi ezopovski jezik spretnim avtorjem dopuščal tudi odpiranje marginalnih in potencialno subverzivnih tem, dokazujejo celovečerni filmi, kot sta mladinski film Dubravka (1967) in predvsem Strogi mladenič (1935), filmska klasika Abrama Rooma, ki v dialogu s kratkim eksperimentalnim dokumentarcem Moskva ne verjame v kvire (1986) priznanega kanadskega aktivista in umetnika Johna Greysona spretno prevprašuje postavke tovariške ljubezni in erosa, kot ju je v zgodnjih letih vpeljevala ruska revolucionarka Aleksandra Kolontaj.
Slovenska kinoteka Jesensko filmsko šolo pripravlja v sodelovanju z revijo Ekran, Centrom za proučevanje religije in kulture Fakultete za družbene vede, Mestom žensk in Galerijo Škuc.
