Y + Življenje ni pesem s Havajev

Prazen papir kaže na boj med umetniško kompozicijo in dekompozicijo, glas pripovedovalke in junakinje pa se spominja zmedenega odnosa z bivšo punco.

Od trenutka, ko si je režiserka priznala, da je lezbijka, do takrat, ko je to lahko povedala prijateljem, in nato do dneva, ko se je izpovedala družini, slednjič pa do trenutka, ko je to prikazala skozi družinska kosila v dokumentarnem filmu. Vsak korak je trajal pet let. Ob nastajanju filma je imela režiserka 35 let, njena bitka pa je trajala 20 let.