Če intimne družinske filme iztrgamo iz njihovega zasebnega okolja in jih preselimo v javni prostor kinodvorane, je to lahko nenavadna izkušnja. Ko vstopimo v dvorano in pričakujemo klasično kinematografsko projekcijo, nas domači filmi zmedejo. Kaj nam posnetki rojstnih dni, smučarskih izletov, počitnic ali pogrebov popolnih neznancev sploh lahko povejo? Kljub temu je v teh posnetkih nekaj nenavadno zapeljivega, nostalgičnega in domačnega, kar nas morda spodbudi k razmisleku o lastnem življenju in skupnih izkušnjah, ki presegajo čas.
Domači filmi so neurejeni, nežni in intimni; ustvarjajo in dokumentirajo naše skupne spomine. So neposredni, spontani, nedodelani in surovi, polni nedoslednosti, napak in nepopolnosti – podobno kot vsakdanje življenje samo. Majhne sličice 8-milimetrskega filma razkrivajo, kaj se nam zdi pomembno in kaj želimo ohraniti: obraze, kraje, družinske odnose, običaje in praznovanja vsakdana. Ob gledanju domačih filmov vstopamo v prostor intimnosti: družinski film je v marsičem primerljiv z gibljivim družinskim albumom, saj se predstavlja kot oblika spomina. Vendar domači filmi še zdaleč niso zgolj zasebni, trivialni ali nepomembni. So vizualna pričevanja, posneta »od spodaj«, s strani običajnih ljudi, ki dokumentirajo svojo neposredno okolico in s tem (nenamerno) tudi družbeno, politično, estetsko in ideološko tkivo družine ter širše družbe.
Takšna je tudi zbirka domačih filmov hrvaškega cinefila Marjana Štimca. Štimčevo življenje je tesno povezano s filmom in kinematografijo. V svojem življenju je prevzel številne vloge: od zasebnega filmskega arhivista in dokumentalista, zbiralca, fotografa in filmskega ustvarjalca do občasnega kinooperaterja in biljeterja (prodajalca oziroma kontrolorja vstopnic v kinu). V kinodvoranah je videl več kot 18.000 filmov in ustvaril 114 filmskih dnevnikov, ob tem pa zbral obsežen arhiv ohranjenih vstopnic in natančnih zapisov o ogledanih filmih – projekt, ki ga je začel leta 1962 in ga nadaljuje še danes.
Marjan Štimac je Slovenski kinoteki podaril petdeset filmov, nastalih v obdobju desetih let med letoma 1972 in 1982. Vsakega od teh filmov je dokumentiral tudi v svojem filmskem dnevniku Filmografija autorskih filmova, ki ga je podaril Slovenski kinoteki.
–––––––––––––––––––––
Arhivski oddelek Slovenske kinoteke aktivno zbira, digitizira in ohranja domače filme ter trenutno hrani več kot tisoč filmov iz Slovenije in širše regije. Vabimo vas, da nam zaupate svoje domače filme v hrambo in s tem obogatite našo zbirko z dragocenimi spomini na celuloidnem filmskem traku. S skrbnim čiščenjem, digitizacijo in hranjenjem filmskih trakov v ustreznih pogojih ter s profesionalno opremo varujemo spomine pred pozabo ter prispevamo k odkrivanju in ohranjanju zgodovine amaterskega filma na naših tleh. Več na povezavi.
