Že ob prvih ogledih filma Naše gostoljubje (Our Hospitality, Buster Keaton, 1923) me je prevzel neverjeten čustveni razpon, ki ga je vzbudil v meni. Kako je lahko film, ki se začne s tako dramatično sekvenco, komedija? In kako se lahko kasneje srčna, poetična komedija razvije v akcijsko-epsko, pa kljub temu ohrani srčnost in poetičnost? Buster Keaton je res jemal svoje komedije zelo resno.
Pri filmu Naše gostoljubje občudujem njegovo večplastnost in prefinjenost in verjetno sem tudi zato pisanje glasbe zanj doživljal kot zelo navdihujoče. Lastnost, da se marsikaj pove v podtonu, med vrsticami, je tudi v moji glasbi za neme filme eno glavnih vodil. Pomaga mi ustvariti globljo vez med glasbo in filmom, ki ne temelji samo na filmskih podobah kot takih, ampak tudi na emocijah in idejah, ki niso neposredno izražene.
Glasba, ki sem jo napisal tokrat, je po izrazu zelo raznolika, tako kot sam film, v njenem bistvu pa jo prepletajo poslušalcem manj slišne ali neslišne vezi, ki vse združujejo v celoto. Lahko bi jih imenoval tudi poetične vezi. Film se mi namreč zdi kot nekakšna epska pesnitev, saj pripoveduje na resničnosti temelječo zgodbo iz ameriške zgodovine. Kljub temu da je film prostorsko in časovno umeščen, glasba ni, ampak skuša razvijati svoj izrazni in stilni lok, izhajajoč iz številnih drugih elementov te prefinjeno posnete zgodbe.
Na svetovni premieri moje nove partiture za film Naše gostoljubje Busterja Keatona, 28. decembra 2023 v Cankarjevem domu, bomo glasbo izvedli z Orchestra of the Imaginary v sestavi Andrej Goričar, klavir in dirigiranje; Matej Grahek, flavta; Jakob Bobek, klarinet; Árpád Balázs Piri, fagot; Primož Zemljak, rog; Ana Mezgec, violina; Gea Pantner Volfand, viola in Milan Hudnik, violončelo. Z istim komornim ansamblom odprtega tipa smo v preteklih dveh letih v različnih zasedbah krstno izvedli in na številnih ponovitvah v Sloveniji in na tujem poustvarili tudi partiture za filme Erotikon, Nosferatu in Mladi Medardo.
