Ob šestdesetletnici delovanja kinotečne dvorane v Ljubljani predstavljamo enega izmed prvih plakatov, ki so bili oblikovani zanjo. Plakat za retrospektivo filmov sovjetskega režiserja Sergeja Eisensteina je nastal leta 1979 in je delo oblikovalca in tiskarja Stefana Borote.
1. julija 1963 je na Miklošičevi 28 v Ljubljani, kjer danes domuje Slovenska kinoteka, vrata odprla Dvorana Jugoslovanske kinoteke ter v mesto prinesla težko pričakovan reden kinotečni spored. Ob odprtju je bila želja po kinotečnem programu v mestu izjemna in prvih nekaj let je bilo vseh 192 sedežev v dvorani bolj kot ne razprodanih. Že v prvem mesecu delovanja dvorane si je program 25 svetovnih klasik ogledalo več kot 12.000 obiskovalcev. Dvorana je delovala kot podružnica osrednje kinotečne ustanove s sedežem v Beogradu, od koder je prispela tudi velika večina predvajanih filmskih kopij. Imela je svoj programski svet, ki je potrjeval programe iz Beograda in posredoval svoje programske predloge, redno pa so potekala tudi gostovanja tujih kinotek.[1]
Prvi plakati za ljubljansko kinotečno dvorano so nastali šele med letoma 1979 in 1982, ob retrospektivah v organizaciji Društva slovenskih filmskih delavcev. Retrospektive so praviloma potekale v rednem terminu – vsak torek zvečer – ter bile posvečene velikim imenom svetovnega filma, kot so Bresson, Rossellini ali Dreyer, pa tudi tematskim sklopom (npr. črna lista v Hollywoodu). Plakate zanje so oblikovali vidni slovenski oblikovalci: Ranko Novak, Zvone Kosovelj, Zdravko Papič ter avtor pričujočega plakata Stefan Borota, ki je v družinski tiskarni glavnino plakatov tudi sam natisnil.
Na plakatu za retrospektivo filmov Eisensteina vidimo naslovni motiv režiserjevega najslavnejšega filma Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potemkin, 1925) – osrednjega dela sovjetskega montažnega filma iz dvajsetih let in prvega sovjetskega filma z vidnim mednarodnim uspehom. V osrčju plakata dominira oklepnica s tremi impozantnimi topovskimi cevmi, obrnjenimi navzgor, in valečim se dimom v ozadju. Osrednji motiv, natisnjen v črni, vizualno dopolnjuje rdeča barva: nad oklepnico vihra rdeča zastava, pod njo je v isti barvi postavljen naslov »Eisenstein«. Videz plakata zaokroža temnorumeno ozadje – torej barva tršega papirja, na katerega je Borota plakat natisnil.
Borota je konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let ustvaril številne uspešne plakate, predvsem za področje kulture (film, gledališče, razstave). Med njimi je tudi serija plakatov za dvorano Jugoslovanske kinoteke, ki jih »odlikuje preprosta, a izpovedno prepričljiva znakovna informacija«[2], s katero uspe na strnjen način zaobjeti bistvo filma ali – kot v tem primeru – kar bistvo celotnega opusa nekega ustvarjalca. Borotovi skrbno izbrani detajli delujejo kot izčiščeni likovni znaki in temeljijo na avtorjevem poznavanju zgodovine filma. Takšen je zagotovo tudi opisani plakat za retrospektivo Eisensteina, ki opus režiserja predstavlja na skrajno jedrnat način – s pomočjo osrednjega likovnega motiva osrednjega režiserjevega filma. Temu ustrezno je tudi besedilo na plakatu omejeno na minimum. Kot ugotavlja Cvetka Požar[3], lahko plakat beremo tudi kot ‘postmodernistični citat’ zgodovinskega sloga, torej sovjetske avantgarde, o čemer nedvomno priča tudi izbira barv: črne in rdeče.
Plakat je bil leta 1980 razstavljen na 8. mednarodnem bienalu plakata v Varšavi, kjer so ga natisnili tudi na razglednici. Trenutno pa je kot del pregledne razstave plakatov za ljubljansko kinotečno dvorano na ogled tam, od koder izhaja – torej v dvorani Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28.
OPOMBE:
[1] Nedič, Lilijana. »Kinotečni abraham«. Kinotečnik, maj-junij-julij 2013. Dosegljivo na: https://kinoteka.si/preberi-vec/kinotecni-abraham/.
[2] Požar, Cvetka. Stoletje plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 2015, str. 270.
[3] Ibid.
