Arthur in Corine Cantrill – Dotikanje zemlje

Atmosfera v tem eksperimentalnem krajinskem filmu Corinne Cantrill je zadržana in temačna. Posnetki pokrajine se plastijo; občasno se v globini slike pojavi reka. Naravni ritmi v menjavanju dneva in noči so razveljavljeni. Odpre se liričen prostor svetlobe in sence, ki ga spremlja pesem ptice makomako. Osrednji vidik teh krajinskih filmov je iskanje eksperimentalnih izraznih oblik za beleženje minevanja časa in svetlobe ter menjajočih se barv spektra in nians svetlobe.

V filmu je tehnika tribarvnega ločevanja uporabljena za razširitev eksperimentalnega dokumentiranja pokrajine. Izmenjujoče se barvne nianse pričarajo formalno lepoto, ki najde odmev v ptičjem petju in brenčanju insektov.

Študija tribarvnega ločevanja, posneta v Pearl Beachu, preplete tri časovne segmente – intervale barvnega ločevanja, menjavanje letnih časov in minevanje dneva. Z efemerno ponovitvijo istega prizora gibljivi elementi vzbudijo vtis minljivosti, negibljivi pa posredujejo občutek trajnosti. Minevanje časa tako postane vidno in otipljivo.

Gibanja vode v Slapu se kot lucidne sanje zlijejo v metaforičen prostor stalne transformacije, ki preseže realno, neobrzdano silo narave pa naredi otipljivo. Gre za enega najslavnejših filmov zakoncev Cantrill, ki nudi edinstveno gledalsko izkušnjo, zahvaljujoč briljantnemu prepletanju oblike, vsebine in aparata.

Gre za eno od zadnjih študij tehnike tribarvnega ločevanja zakoncev Cantrill, v katerem je v glavnem zaradi Arthurjevega eksperimentalnega soundtracka popačenih zvokov narave, elektronskih zvočnih preprog in konkretne glasbe odstranjena vsaka naturalistična upodobitev. Hkrati je pričarano tisto minulo, dejansko nevidno pa postane slika.

Februarja umrla filmska ustvarjalka Corinne Cantrill (1928–2025) in njen mož Arthur (*1938) sta osrednja lika avstralskega eksperimentalnega filma. Njuno delo raziskuje materialne lastnosti filma ter vizualno in zvočno naravo avstralske pokrajine. Skupno filmografijo zakoncev sestavlja 150 del, od dokumentarnih do eksperimentalnih filmov, od večzaslonskih instalacij do performansov. Glavni poudarek njunega dela je bil in je filmsko preučevanje tem, kot so pokrajina, barva, svetloba ter zgodovina in tehnologija filma. Med letoma 1971 in 2000 sta tudi urednikovala in objavljala mednarodno revijo o eksperimentalnem filmu, videu in uporabnih umetnostih Cantrill Filmnotes. V svojem opusu raziskujeta umetnike, družbena gibanja in še posebej avstralsko pokrajino. Delno strukturen pristop svojih filmov presegata s poudarjanjem čutnega vidika filmske izkušnje in iskanjem načinov, kako to razkriti in narediti otipljivo v svojih delih. Veliko zanimanje Arthurja in Corine Cantrill za odnos med pokrajino in filmsko obliko je kmalu vodilo k bolj temeljiti koncepciji avstralske pokrajine kot dela staroselske dediščine in okolja. To odločno priznanje osvetljuje politično dimenzijo filmov. »Zanima naju stalen dialog med vsebino in obliko. To sintezo pokrajine in filmske oblike vidiva tudi kot združevanje odnosov, ki jih imava kot državljana do ohranjanja zemlje, gozdov in morske obale ter do zemljiških pravic staroselcev. Brez težav se strinjava s prepričanjem staroselcev, da je pokrajina zakladnica duhovnega življenja tega kontinenta.« – Arthur in Corinne Cantrill, 1982