Glas naše zemlje, spomin in prihodnost

Prevladujoča tema filmov Marte Rodríguez in Jorgeja Silve je stoletja dolgo zatiranje kmetov in staroselskih ljudstev v Kolumbiji ter njihov enako dolg upor. Medtem ko so njuni zgodnji filmi analizirali te razmere z uporabo besednjaka, ki ga preveva marksizem, pa je staroselska kozmogonija postajala vse bolj vplivna v njunem kasnejšem delu. Rezultat tega procesa razjasnitve, ki bi bil nezamisljiv brez kritičnega sodelovanja staroselskih kmetov iz Coconuca, je Glas naše zemlje, spomin in prihodnost, katerega podobe ne delujejo več kot utemeljevalni dokaz za pričevanja očividcev, pač pa ustvarjajo trdno stkan sistem znakov: brazd v pokrajini, hrbtov živali, gest spomenikov, mitov, mask ljudi in diha, ki oživi glasbene inštrumente. »Naša kinematografija mora biti tudi lepa, karseda lepa,« je pripomnil Jorge Silva o Glasu naše zemlje, ko je bil film prvič prikazan na Forumu leta 1982. Ta digitalna restavracija je poklon pomembnemu delu latinskoameriške politične kinematografije, ki staroselske kulture ne postavlja v romantično nasprotje z modernostjo, pač pa v njej prepoznava estetiko upora.