Pojdite na vsebino

Karpo Godina: Kratki!

Piknik v nedeljo

  • Izvirni naslov: Piknik u nedelju
  • Režija: Karpo Godina
  • Država: Hrvaška, Slovenija (Jugoslavija)
  • Leto: 1967
  • Izvorni nosilec: 35 mm
  • Format slike: 1.66
  • Barva: čb
  • Dolžina: 12' 20''
prizor iz filma Piknik v nedeljo

Sedem ljudi različnih značajev in nagnjenosti se po naključju zbere na nedeljskem izletu v prelepi slovenski naravi, pri čemer se vsak zabava na svoj način in se vključuje v splošno idilo, ki jo občasno kdo od njih zmoti.

Sonce, vsesplošno sonce

  • Izvirni naslov: Sunce, sveobuhvatno sunce
  • Režija: Karpo Godina
  • Država: Hrvaška, Slovenija (Jugoslavija)
  • Leto: 1967
  • Izvorni nosilec: 35 mm
  • Format slike: 1.66
  • Barva: čb
  • Dolžina: 14'
prizor iz filma Sonce, vsesplošno sonce

Prvi dnevi svobode. Partizan, revolucionar, si na hitro prilasti in zlorabi oblast. In vztraja skozi pretečeni čas. Na koncu zazna neke nove, mlade obraze.

Lutka

  • Režija: Franček Rudolf
  • Država: Hrvaška, Slovenija (Jugoslavija)
  • Leto: 1969
  • Izvorni nosilec: 35 mm
  • Format slike: 1.66
  • Barva: čb
  • Dolžina: 12'
prizor iz filma Lutka

Doživetja fanta in punce v prostoru, ki spominja na polje posušene trave in kjer je postelja z morjem nekje v ozadju. Direktor fotografije in montažer: Karpo Godina.

Xenia na gostovanju

  • Režija: Filip Robar Dorin
  • Država: Slovenija (Jugoslavija)
  • Leto: 1974
  • Izvorni nosilec: 35 mm
  • Format slike: 1.66
  • Barva: barvni
  • Dolžina: 12'
prizor iz filma Xenia na gostovanju

Slikovita prispodoba odnosa med vsakdanjim življenjem in umetnostjo, ki jo poosebljajo plesalka Ksenija Hribar in prebivalci otoka Susak. Direktor fotografije: Karpo Godina.

Abesinija

  • Režija: Karpo Godina
  • Država: Slovenija
  • Leto: 1999
  • Izvorni nosilec: 16 mm
  • Format slike: 1.37
  • Barva: barvni
  • Dolžina: 17'
prizor iz filma Abesinija

Leta 1900 so začeli graditi ozkotirno železniško progo Trst–Poreč, dolgo 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta in ljudje so ji dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila in jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. Ob trasi nekdanje proge so ostale le postaje. Te so zdaj v tej, zdaj v oni državi, ljudje pa si pripovedujejo zgodbe o Porečanki. Glasba: Iztok Mlakar.

Povezane vsebine