Filmski pojmovnik

Rakurz

Snemalni kot, pod katerim je posnet določen kader filma.

V osnovi ločimo normalni rakurz (brez vidnega kota), zgornji rakurz, spodnji rakurz in ptičjo perspektivo.

Režiser

Glavni ustvarjalec filma.

Režiser je odgovoren za obliko in vsebino filmskega izdelka ter usmerja delo drugih ustvarjalcev (scenarista, direktorja fotografije, igralcev, scenografa, kostumografa, montažerja) in tehnikov. Kadar je filmski režiser tudi nosilec ključnih ustvarjalnih odločitev, govorimo o avtorskem filmu.

Scenarij

Prvotna zamisel filma, napisana v obliki besedila.

V svetu filma in televizije scenarij razumemo kot besedilno obliko zapisa filmskega dela. Gre za pripoved o nekem dogajanju, zapisano po prizorih, ki prikazujejo oziroma opisujejo bitja ali stvari v filmu. Scenarij poleg dialogov poda tudi opis likov, prostora, vzdušja in zvočnih učinkov. V obliki besedila opredeli tako vizualne kot zvočne vidike filma. Lahko je prirejen po literarnem delu ali pa je izviren. Na podlagi scenarija nastane snemalna knjiga.

Scenarist

Oseba, ki piše scenarij.

Scenograf

Oseba, ki skrbi za videz notranjih in zunanjih prostorov v filmu.

Scenograf v skladu z režijskimi zahtevami izdela in oblikuje vizualno podobo prostorov v filmu. Poleg tega izbere tudi lokacije in prostore snemanja, torej je odgovoren za likovno–arhitekturni videz ter zasnovo zunanjih in notranjih prizorišč filma.

Sekvenca

Zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto.

Sinhronizacija

Različni procesi, povezani z zvokom v filmu.

Gre za uskladitev zvoka in slike, tako pri procesu snemanja kot tudi pri montaži, ali za proces nadomeščanja obstoječih zvokov/govora v filmu za namen popravljanja napak, presnemavanja dialogov in prevajanja dialogov v tuje jezike.

Snemalna knjiga

Predelava scenarija v podroben filmski jezik. Ključni pripomoček režiserja pri snemanju filma.

Zadnja pripovedna, besedilna faza filma, ki dogajanje v scenariju podrobno razdeli na sekvence in kadre. Zgodba scenarija je v snemalni knjigi razrezana in razdrobljena na manjše odlomke (kadre), ob katerih podaja natančna navodila, namenjena tako snemanju kot montaži. Podana so navodila za gibanje kamere v prostoru, gibanje igralcev, postavitev planov, izbiro snemalnih kotov in drugo.

Zgodboris

Pripomoček pri načrtovanju filmske produkcije, ki temelji na slikovnem prikazu (v obliki stripovske pripovedi) in opisih posameznih kadrov v filmu..

Najpogosteje se uporablja pri animiranem filmu.

Žanr

Skupina različnih filmov, ki so si tematsko in oblikovno zelo podobni. Nekateri bolj znani filmski žanri so: komedija, vestern, grozljivka, znanstvena fantastika, vojni film.

Pojem zajema določeno skupino filmov, ki jih povezujejo skupna oblika, slog in druge značilnosti, denimo podobna zgodba in način uprizarjanja, vrsta filmskih junakov, kraj in čas dogajanja v filmu, tematske podobnosti in ustvarjalne norme. Žanrski film se je uveljavil kot temelj popularne filmske industrije, saj je omogočal lažjo razvrstitev različnih vrst filma glede na želje, pričakovanja in okus občinstva.