Filmski pojmovnik

Izberi črko

Vrsta montažne povezave, ki ustvarja vtis kontinuiranega dogajanja.

Kader, v katerem je oseba prikazana od glave do pasu.

Sistematičen in očiten izbor ter uporaba filmskih postopkov in tehnik.

Uporaba določenih postopkov in tehnik karakterizira posamezen film ali več filmov določene režiserke ali filmskega gibanja nasploh.

Fotografije, slike, besedila ipd., s katerimi se ustvarja vzdušje in občutek filmskega dela.

Objektiv s širokim vidnim kotom in močno globinsko ostrino.

Poudarjeni so objekti v ospredju, njihovo ozadje pa se zaradi širokega kota ne izgubi.

Kader, v katerem so vidna ramena in glava posnete osebe.

V zgodovini filma in procesu nastajanja filmske govorice je imel ta plan zelo pomembno vlogo.

Način gibanja kamere, ki se na tračnicah, gibljivi podlagi ali prevoznem sredstvu v vodoravni smeri premika skozi prostor vzdolž objekta.

Ta način okrepi vtis dogajanja »tukaj-in-zdaj«, s tem pa tudi gledalčevo_kino participacijo.

Vrsta ločila oz. montažne povezave z učinkom počasnega zatemnjevanja slike.

Navadno je uporabljena za znamenje konca starega prizora. Pogosto ji sledi odtemnitev.

Pripomoček pri načrtovanju filmske produkcije, ki temelji na slikovnem prikazu (v obliki stripovske pripovedi) in opisih posameznih kadrov v filmu..

Najpogosteje se uporablja pri animiranem filmu.

Vrsta objektiva, ki omogoča spreminjanje žariščne razdalje med samim snemanjem.

Rezultat uporabe je optični učinek gibanja kamere, ne da bi se ta v resnici premikala.